Pomlad. Letni čas, ki nas prepriča s svežimi temperaturami in toplimi sončnimi žarki, ki prebudijo cvetoče rastlinske vrste in na površje spravijo živalske vrste, ki so zimo preživele skrite. Raj za ljubitelje narave tudi v tem času je zagotovo Bohinj – vas zanima, katere alpske rastlinske predstavnice vas bodo tam očarale?
Bohinj in značilnosti podnebja
Bohinj v pogovorih povezujemo s padavinami. Teh je v tem predelu, v primerjavi z drugimi deli Slovenije, veliko. Podnebje na tem območju opredelimo kot tip gorskega podnebja. Na pojavljanje padavin skozi vse leto ima namreč velik vpliv prav gorata okolica, kjer se zračne mase dvigajo in spuščajo. Primarni višek padavin je jeseni, sekundarni, ki je običajno posledica taljenja snega, pa pozno spomladi. Najmanj padavin je običajno poleti.
Ekosistemske značilnosti območja
Območje Bohinja se lahko pohvali z izredno pestrostjo različnih ekosistemov in habitatnih tipov, ki jih med drugim varujejo tudi v sklopu evropske mreže Natura 2000 območij.
Eno najboljših izhodišč za raziskovanje tega območja zagotavlja namestitev v osrčju Bohinja, kjer si lahko prvovrstno in naravi prijazno bivanje zagotovite v apartmajskih hiškah ALPIK ob jezeru. Najamete pa lahko tudi prečudovito hiško Zlatorog (Chalet Zlatorog) ali kočo Bohinj (Chalet Tisa).
Bližina Bohinjskega jezera vam bo omogočila enostavne pohodniške izkušnje za celo družino, bolj zahtevni pohodniki pa imate od tu odlično izhodišče za premagovanje višinskih razlik. Prav prehajanje med različnimi nadmorskimi višinami bo omogočilo tudi spremljanje spreminjajoče flore. Seveda ne zanemarite niti pestrih žuželčjih vrst – opazili boste, da so opraševalci na tem območju na življenjske razmere dobro prilagojeni. Podobno kot rastlinske vrste so namreč tudi živalski predstavniki bolj odlakani, da kljubujejo temperaturnim nihanjem in vetru.
Pasovi značilnih alpskih rastlin vas bodo več kot navdušili – gozdne površine bo z dvigovanjem kmalu nadomestilo značilno ruševje ter travniške zelenice, ki jih krasijo alpske rastline, najbolj vztrajni pa boste na najvišjih vrhovih dosegli tudi območje brez vegetacije. Od tam je pogled na dolino običajno najlepši. Seveda pa ne pozabite na primerno obutev in opremo, ki na vrhovih običajno zahteva tudi zaščito pred vetrom.
Raznolike alpske rastline na območju Bohinja
Gorsko podnebje na območju Bohinja s sočasnim vplivom bližnjega Mediterana vpliva na prisotnost značilne alpske flore tega območja, ki jih obeležujemo tudi na posebnem mednarodnem festivalu alpskega cvetja konec meseca maja. Kmetijsko manj intenzivna območja so prava paša za oči v vseh toplejših mesecih, prebivalci pa običajno ponosno izpostavijo tako imenovano triglavsko rožo, ki jo najdemo tudi v legendi o Zlatorogu, ki med drugim pravi, da je na območju Bohinja še danes skrit zaklad.
Pomen rastlinstva izpostavljajo tudi različne pesmi, ena takih je tudi »Rastejo v strmi gori bele planike tri …«, kjer pesnik vsako izmed teh planik nameni eni od sebi ljubih oseb. Planika je sicer prva zaščitena rastlinska vrsta pri nas, kar dodatno potrjuje njeno posebno mesto v življenju tako Bohinjcev kot vseh Slovencev. Status zaščitene vrste namreč ohranja vse od časa avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki je listino o njenem zavarovanju podpisal 26. maja 1896. Prav tako je planika tudi simbol Alp ter simbol številnih društev.
Poleg planike pa Bohinj in njegovo okolico krasijo tudi druge alpske rastline. Našteli in izpostavili bomo le nekatere. Prva med njimi je arnika. To je izredno priljubljena zdravilna rastlinska vrsta, ki jo uporabljajo kot podporo ob zdravljenju zmečkanin in udarnin, pa tudi ob revmatičnih težavah. Žal je v naravi prav zaradi svojih zdravilnih lastnosti in z njimi povezanega nabiralništva vse redkejša.
Pravi ljubitelji rastlin nad naslednjim dejstvom ne boste presenečeni, vseeno pa izpostavimo tudi orhidejo. Da, tudi v Sloveniji imamo svoje orhideje. Te morda niso enake tistim, ki jih kupite v trgovini, smo pa vseeno nanje silno ponosni. Lepi čeveljc je predstavnik kukavičevk oziroma orhidej, ki vas bo prepričal v pozno spomladanskem času. Zaradi spreminjajočih se razmer ima ta rastlinska vrsta v naravi vse manj osebkov, vezana pa je na razmere višjih leg. Če ga boste zagledali, boste torej imeli veliko srečo. Poskrbite, da to srečo delite tudi z drugimi – rastlino fotografirajte in pustite, da v njeni prisotnosti v naravi uživajo tudi drugi.
Posebnost območja je tudi meliščna flora, ki jo najdemo v bližini melišč naših visokogorij. Poleg že omenjene triglavske rože tudi triglavska neboglasnica, triglavski svišč ter triglavski dimek, na travniških predelih pa vas lahko presenetijo murke. Saj poznate tisto znano skladbo Ansambla bratov Avsenik, ki pravi: »Tam, kjer murke cveto, tam, kjer ptički pojo…«.
Pokazali smo, da so lepote teh predelov že prepoznali številni pesniki in glasbeniki. Jih boste prepoznali tudi vi?
